Popoldanski s.p. je izraz za samostojnega podjetnika, ki opravlja dejavnost ob tem, da je praviloma že zavarovan na drugi podlagi. Najpogosteje je to redna zaposlitev. Pomembno je vedeti: to ni posebna pravno-organizacijska oblika, temveč praktičen opis vašega statusa in prispevkov.
Veliko ljudi pride do te točke zelo konkretno. Čez dan so zaposleni, zvečer pa oblikujejo spletne strani, prevajajo, svetujejo, izdelujejo unikatne izdelke ali programirajo za naročnike.
Ko pride prvi račun, se pojavijo nova vprašanja. Najprej: ali lahko to sploh delate zakonito brez podjetja? Nato: kakšne prispevke bi plačevali? In še: ali je popoldanski s.p. res “manjši” ali “enostavnejši” s.p.?
Odgovor je bolj niansiran. Po eni strani je to dober vstop v podjetništvo. Po drugi strani pa še vedno pomeni registracijo dejavnosti, vodenje evidenc, izdajanje računov in davčne obveznosti. Če želite najprej širši pregled teme, si lahko ogledate Nazaj na krovni vodnik.
Ključni poudarki
- Popoldanski s.p. ni posebna pravna oblika, temveč opis s.p. ob drugi podlagi zavarovanja (najpogosteje ob redni zaposlitvi).
- V praksi je ključna razlika predvsem v prispevkih, ne pa v temeljnih obveznostih (računi, evidence, davki).
- Registracijo je praviloma pametno urediti pred rednim nastopom na trgu in izdajo računov.
- Pri registraciji so pomembni SKD, poslovni naslov in soglasje lastnika, če nepremičnina ni vaša.
- Že pri manjšem obsegu se pogosto zgodijo osnovne računovodske napake, zato se splača postaviti evidenčno logiko na začetku.
Kazalo
- Kaj popoldanski s.p. v resnici pomeni
- Komu je namenjen in komu morda ne
- Pogoji za popoldanski s.p.: kdo ga lahko odpre in kdaj ne
- Kako deluje v praksi
- Registracija popoldanskega s.p.: SPOT, izbor dejavnosti (SKD) in poslovni naslov
- Računovodski pogled, ki ga ne smete podceniti
- Pogoste zmede in napačne predstave
- Kdaj boste ta pojem srečali v dejanskem poslovanju
- Frequently Asked Questions
Kaj popoldanski s.p. v resnici pomeni
Največja začetna zmeda je preprosta. Ljudje popoldanski s.p. pogosto razumejo kot posebno vrsto podjetja. V resnici gre še vedno za s.p.
Razlika je navadno v zavarovalni podlagi. Nosilec dejavnosti je pogosto že vključen v obvezna socialna zavarovanja na drugi podlagi. Zato se prispevki lahko obravnavajo drugače kot pri osebi, ki ima s.p. kot glavno zaposlitev.
Z drugimi besedami: “popoldanski” opisuje življenjsko in zavarovalno situacijo podjetnika. Ne opisuje drugačne pravne osebnosti.
Pomembno je tudi to: za FURS, AJPES in druge evidence ste še vedno samostojni podjetnik. Zato imate običajne obveznosti, ki jih ta status prinaša.
- dejavnost opravljate v svojem imenu in za svoj račun,
- izdajate račune in vodite ustrezne evidence,
- obdavčitev je odvisna od vašega davčnega režima, ne od izraza “popoldanski”,
- prispevki so pogosto ena glavnih praktičnih razlik.
Komu je namenjen popoldanski s.p. in komu morda ne
Popoldanski s.p. je običajno zanimiv za ljudi, ki želijo zakonito opravljati dodatno dejavnost ob redni zaposlitvi. To so pogosto svetovalci, IT strokovnjaki, oblikovalci, predavatelji, fotografi ali drugi strokovnjaki. Poleg tega jim stabilen dohodek pomaga, da idejo preizkusijo z manj začetnega tveganja.
Po drugi strani pa to ni samodejno prava izbira za vsakega. Če predvidevate hitro rast, zaposlovanje ali večje poslovno tveganje, se lahko kasneje odpre vprašanje, ali bi bil d.o.o. primernejši okvir. Podobno velja, če bo dejavnost zelo obsežna in bo dejansko začela izpodrivati vašo redno zaposlitev.
Če ste šele pri začetku postopka, sta uporabna tudi vodiča o Odprtje Popoldanskega Sp in Kako Odpreti Popoldanski Sp. Tako boste hitreje ločili odločitev od izvedbe.
Pogoji za popoldanski s.p.: kdo ga lahko odpre in kdaj ne
V praksi se izraz popoldanski s.p. najpogosteje uporablja v enem tipičnem primeru. Zaposleni ste za polni delovni čas. Hkrati ste obvezno socialno zavarovani iz naslova zaposlitve. Dejavnost kot s.p. pa opravljate dopolnilno.
V vsakdanjem jeziku se to včasih poenostavi v “imam službo, zato lahko odprem popoldanski s.p.”. Vendar je jedro drugje. Pomembno je, iz katerega naslova ste vključeni v zavarovanja in v kakšnem obsegu.
Če ste zaposleni za krajši delovni čas, se stvari lahko spremenijo. Enako velja, če niste zavarovani iz klasične redne zaposlitve. Prav tako lahko drugače vplivajo kombinacije različnih podlag, na primer delo pri več delodajalcih, posebni statusi ali prehodi med statusi.
Zato je v takih primerih pametno, da status presodite individualno. Če naredite napačno začetno predpostavko, lahko dobite nepričakovane obveznosti. Kasneje pa so možni tudi popravki.
Pogosta vprašanja se nanašajo tudi na položaje, kot so študent, upokojenec ali oseba, ki je zavarovana iz drugih naslovov. Ti primeri niso nujno “prepovedani” ali “dovoljeni” samo na podlagi oznake. Odločilno je, kako ste vključeni v obvezna zavarovanja in katera pravila v tistem trenutku veljajo.
Zato je priporočljivo preveriti konkretne pogoje pri pristojnih institucijah. Po potrebi pa si zagotovite tudi strokovno razlago. Za osnovne informacije lahko začnete pri AJPES: https://www.ajpes.si/.
Pri registraciji se v praksi včasih pojavijo tudi formalni zadržki. Ti niso nujno povezani z dejavnostjo samo. Lahko gre za odprta vprašanja glede davčnih obveznosti, usklajenost podatkov v registrih ali druge omejitve, ki vplivajo na postopek.
Ker se okoliščine razlikujejo in se pravila lahko spreminjajo, je smiselno, da pred oddajo postopka preverite stanje. Tako boste lažje začeli poslovati skladno in brez zamikov.
Kako popoldanski s.p. deluje v praksi
Najprej registracija, šele nato izdajanje računov
V praksi marsikdo najprej opravi manjši projekt in šele potem pomisli na formalnosti. Vendar je to tvegano. Dejavnost naj bi bila praviloma registrirana, preden začnete redno nastopati na trgu in izdajati račune.
Postopek registracije je lahko administrativno razmeroma hiter. Kljub temu pa so odločitve vsebinsko pomembne. Na primer: šifre SKD, poslovni naslov in način vodenja evidenc.
Zavarovalni status vpliva predvsem na prispevke
Ključni razlog, da ljudje uporabljajo izraz popoldanski s.p., je običajno povezan s prispevki. Ker ste lahko že zavarovani iz zaposlitve, se obseg dodatnih obveznosti lahko razlikuje od polnega s.p.
Poleg tega se pravila lahko spreminjajo. Zato je smiselno sproti preverjati aktualne zahteve pri FURS in pristojnih institucijah. Za uradne informacije lahko uporabite FURS: https://www.fu.gov.si/.
Računi, prihodki in davki ostanejo resna tema
Čeprav dejavnost opravljate ob službi, to še ne pomeni, da so računovodske obveznosti “samo formalnost”. Še vedno morate pravilno izdajati račune in hraniti listine. Prav tako morate spremljati prihodke.
Na koncu morate presoditi tudi davčni režim. Prav tu se pokaže razlika med občutkom, da gre za “stranski zaslužek”, in dejstvom, da gre za registrirano poslovanje.
Registracija popoldanskega s.p.: SPOT, izbor dejavnosti (SKD) in poslovni naslov
Ker se popoldanski s.p. pogosto začne z enim konkretnim naročilom, ljudje včasih podcenijo pripravo. SPOT postopek je lahko hiter. Kljub temu si je smiselno prej pripraviti osnovne podatke.
Najprej si odgovorite: kaj točno boste delali in kje boste imeli poslovni naslov. Nato uredite dokumente, ki jih boste potrebovali pri registraciji. Tako registracija ne postane improvizacija v zadnjem trenutku.
Popoldanski s.p. na SPOT: kaj pripraviti vnaprej
Pred registracijo je smiselno imeti jasno:
- naziv oziroma firmo, pod katero boste poslovali,
- sedež in poslovni naslov,
- izbor dejavnosti po šifrah SKD, ki realno pokrijejo, kaj boste delali,
- osnovne osebne podatke in identifikacijski dokument,
- davčno številko, ki jo boste uporabljali v postopkih in na računih.
Poslovni naslov in soglasje lastnika
Pri poslovnem naslovu se pogosto zatakne pri soglasju lastnika objekta. Če niste lastnik ali solastnik nepremičnine, kjer želite imeti poslovni naslov, boste praviloma potrebovali ustrezno soglasje.
Na videz gre za preprost dokument. V praksi pa se lahko zavleče. Razlogi so različni: najemna razmerja niso urejena, lastnik okleva ali pa se naslov meša s pojmom “kjer dejansko delam”.
Poslovni naslov je formalna informacija za registre in vročanje. Zato ga uredite tako, da bo skladen z dejanskim stanjem. Tako vas kasneje ne bo oviral pri poslovanju.
Izbor SKD: preozek nabor vas hitro ujame
Druga tipična napaka je preozko izbran nabor dejavnosti (SKD). Podjetnik izbere eno šifro, ki se mu zdi najbližja. Nato pa ugotovi, da bo poleg osnovne storitve prodajal tudi digitalne izdelke ali izvajal predavanja.
V praksi to pomeni dodatne postopke. Poleg tega se pojavijo nova vprašanja, ki bi jih lahko rešili že na začetku. Zato je bolje, da izbor SKD premislite vnaprej.
Ne čakajte na “prvi račun”
Tretja pogosta težava je odlašanje z registracijo do “prvega računa”. Če že imate dogovorjeno delo, je praviloma bolje, da registracijo uredite prej.
V nadaljevanju si nastavite še osnovno logiko izdajanja računov in arhiviranja listin. Tako se izognete situaciji, ko vas naročnik priganja za račun, vi pa hkrati rešujete registracijo in evidence.
Če potrebujete še širši kontekst, si lahko ogledate tudi vodič ustanovitev s.p.. Tako boste lažje razumeli, kaj je pri s.p. splošno in kaj je pri popoldanskem s.p. vezano na vaš zavarovalni status.
Računovodski pogled pri popoldanskem s.p., ki ga ne smete podceniti
Veliko podjetnikov meni, da je pri popoldanskem s.p. računovodstvo skoraj zanemarljivo. Razlog je preprost: na začetku je obseg poslovanja majhen. Vendar se ravno pri majhnem obsegu pogosto pojavijo osnovne napake.
Na primer, manjkajo listine. Poleg tega je ločitev zasebnih in poslovnih stroškov nejasna. Pogosta sta tudi napačno razumevanje prispevkov in prepozen odziv pri davčnih obveznostih.
Pod trenutnimi slovenskimi pravili je zato smiselno razmišljati vsaj o teh vprašanjih:
- ali poslujete kot normiranec ali po dejanskih odhodkih,
- katere evidence morate voditi,
- ali se približujete obveznostim na področju DDV,
- kako boste arhivirali račune in drugo dokumentacijo,
- kako boste ločevali poslovne dogodke od zasebnih plačil.
Na eracunovodja.net je poudarek prav na praktičnem delu. Z drugimi besedami: kako urediti knjigovodstvo tako, da podjetnik razume obveznosti. Posledično se zmanjša tudi občutek, da posluje “na pamet”.
Ker storitve in paketi v javno dostopnih podatkih niso podrobno opredeljeni, je smiselno preveriti aktualne možnosti neposredno pri ponudniku. Če pa želite najprej osnovo, si oglejte še vodnik računovodstvo.
Za širše vsebine s tega področja sta relevantni tudi kategoriji S.P. & D.O.O. in PlačE & Prispevki.
Pogoste zmede in napačne predstave o popoldanskem s.p.
“Popoldanski s.p. je samo začasen hobi”
Ni nujno. Lahko je začetek resne dejavnosti. Zato poslovanje vodite urejeno, tudi če trenutno ustvarjate le dopolnilni prihodek.
“Ker sem zaposlen, mi ni treba skoraj nič voditi”
To praviloma ne drži. Zaposlitev drugje ne odpravi obveznosti, ki izhajajo iz registrirane dejavnosti. Lahko vpliva na zavarovalni vidik. Vendar evidence in skladno poslovanje še vedno ostanejo.
“Če imam malo računov, računovodja ni potreben”
Včasih je obseg res preprost. Kljub temu je odločilno vprašanje, ali razumete posledice svojih odločitev. Že napačna izbira režima ali nepravilna obravnava stroškov lahko kasneje pomeni popravljanje evidenc.
Če želite, lahko najprej preberete še razlago računovodja. Tako boste lažje ocenili, kdaj zadošča samostojno vodenje in kdaj se splača posvet.
Artur Pečečnik, magister in strokovni nosilec eracunovodja.net, je relevanten sogovornik prav za take situacije. Takrat podjetnik ne potrebuje prodajnega pritiska, temveč jasen strokovni pogled.
Kdaj boste izraz popoldanski s.p. srečali v dejanskem poslovanju
Izraz popoldanski s.p. boste najpogosteje srečali v treh situacijah. Prvič, ko razmišljate o legalizaciji dodatnega dela. Drugič, ko primerjate s.p. z d.o.o. Tretjič, ko urejate prispevke in evidence po začetku poslovanja.
V vseh treh primerih gre manj za termin in bolj za posledice. Zato se splača, da izraz razumete pravilno. Posledično boste lažje sprejeli pravo odločitev za svoj primer.
Za nekoga, ki želi ob redni službi izdati nekaj računov na mesec, je to lahko smiseln okvir. Po drugi strani pa je za nekoga, ki sklepa večje pogodbe ali razmišlja o rasti, to lahko le vmesna faza.
Dobro je, da to prepoznate dovolj zgodaj. Tako si ne ustvarite slike, da je “popoldanski” sinonim za brezskrbno ali skoraj neformalno poslovanje.
Prispevki in “realni strošek” popoldanskega s.p.: kaj običajno plačujete in kdaj
Popoldanski s.p.: mesečni fiksni strošek tudi brez prihodkov
Pri popoldanskem s.p. se večina vprašanj hitro vrne na isto točko. Koliko je mesečnega fiksnega stroška, ne glede na to, ali imate prihodke ali ne?
V praksi gre pogosto za pavšalne prispevke. Ti so vezani na vaš zavarovalni položaj in veljavna pravila. Ključna logika je preprosta: prispevke praviloma plačujete mesečno. Zato lahko obveznost nastane tudi v obdobjih, ko ne izdate nobenega računa.
Rok plačila: pogosto do 20. v mesecu za pretekli mesec
Tipičen režim plačevanja prispevkov je vezan na mesečno dinamiko. Pogosto se kot rok pojavlja plačilo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Vendar se zneski, roki in način obračuna lahko spremenijo.
Zato je odgovorno, da pred začetkom poslovanja preverite aktualne zahteve. To naredite pri FURS in pri institucijah, ki so relevantne za vašo vključitev v zavarovanja.
Kdaj se popoldanski s.p. splača: scenariji in spremembe statusa
Ta “realni strošek” je eden glavnih kriterijev, ali se popoldanski s.p. splača. Če pričakujete redne prihodke, ki presegajo fiksne mesečne obveznosti, je lahko odločitev racionalna.
Po drugi strani pa se lahko pri nepredvidljivi ali sezonski dejavnosti fiksni prispevki hitro spremenijo v breme. V takih primerih se zato splača narediti osnovni izračun scenarijev. Nato ocenite, koliko mesecev brez prihodkov bi še lahko pokrili obveznosti.
Če želite, lahko ta del presodite tudi s strokovnim pogledom. Pri prispevkih namreč ni odločilno samo vprašanje “koliko”. Pomembno je tudi “na podlagi česa” in “kaj se zgodi, če se mi status spremeni”.
Hitri pregled: kaj v članku pomeni “popoldanski s.p.”
Področje | Kaj članek poudari
Pravna oblika | Popoldanski s.p. ni posebna oblika podjetja; pravno gre za običajen s.p.
Ključna razlika v praksi | Izraz je najpogosteje povezan s prispevki, ker je podjetnik lahko že zavarovan iz zaposlitve.
Začetek poslovanja | Smiselno je najprej urediti registracijo in formalnosti, nato izdajati račune.
Registracija | Pomembni so SPOT postopek, SKD in poslovni naslov (pogosto tudi soglasje lastnika).
Obveznosti | Tudi pri manjšem obsegu ostanejo pomembni računi, listine, evidence in davčni režim.
Če želite dodatna vprašanja preveriti še po uradni poti, začnite z informacijami pri FURS in AJPES. Tako boste lažje ločili splošna pravila od svojega konkretnega statusa.
Ta članek je namenjen splošnim informativnim namenom in ne predstavlja pravnega, davčnega ali računovodskega svetovanja. Pred odločitvijo glede registracije, prispevkov, obdavčitve ali evidenc preverite aktualne zahteve pri FURS in po potrebi poiščite nasvet usposobljenega strokovnjaka za svojo konkretno situacijo.
Pogosta vprašanja o popoldanskem s.p.
Ali je popoldanski s.p. posebna oblika podjetja?
Ne v pravnem smislu. Gre za običajnega samostojnega podjetnika, pri katerem izraz “popoldanski” navadno opisuje to, da je oseba že vključena v socialna zavarovanja na drugi podlagi, pogosto iz redne zaposlitve. Zato je treba izraz razumeti predvsem praktično, ne kot ločeno pravno kategorijo. Za vaše dejanske obveznosti so pomembni registracija, davčni režim, vrsta dejavnosti, evidence in aktualna pravila glede prispevkov.
Kdo se najpogosteje odloči za popoldanski s.p.?
Najpogosteje se zanj odločijo zaposleni posamezniki, ki želijo ob službi opravljati dodatno dejavnost. To so lahko svetovalci, razvijalci, prevajalci, oblikovalci, predavatelji ali ustvarjalci. Tak model je pogosto privlačen, ker omogoča postopni preizkus poslovne ideje ob ohranitvi stabilnega primarnega dohodka. Kljub temu ni primeren za vsakega, saj lahko narava dejavnosti, prihodki ali poslovna tveganja sčasoma narekujejo drugačno organizacijo poslovanja.
Ali lahko pri popoldanskem s.p. takoj izdajam račune?
Praviloma je smiselno račune izdajati šele po ustrezni registraciji dejavnosti in ureditvi osnovnih formalnosti. V praksi ljudje to včasih odložijo, ker gre za manjši projekt ali občasno delo. Vendar to lahko povzroči nepotrebna tveganja. Zato si še pred začetkom uredite status, dejavnost, način izdajanja računov in osnovno evidenčno logiko.
Ali so prispevki pri popoldanskem s.p. vedno nizki?
Ne bi bilo varno posploševati. Pogosta predstava je, da je popoldanski s.p. vedno povezan z nizkimi obveznostmi. Vendar je dejanski položaj odvisen od vašega zavarovalnega statusa in od veljavnih pravil.
Poleg tega se lahko prispevki spremenijo. Razlog so spremembe zakonodaje ali vaše osebne situacije. Zato je priporočljivo preveriti aktualne zahteve pri pristojnih organih in po potrebi pridobiti razlago za svoj primer.
Ali moram tudi pri manjšem obsegu poslovanja voditi evidence?
Da, praviloma da. Obseg prihodkov sam po sebi ne pomeni, da evidence niso potrebne. Tudi majhen popoldanski s.p. mora poslovati urejeno, hraniti listine in voditi tiste evidence, ki jih zahteva izbrani način obdavčitve ter veljavna računovodska pravila.
Prav pri majhnem obsegu se pogosto naredijo osnovne napake, ker podjetnik meni, da bo vse uredil kasneje. Kasnejši popravki pa so običajno bolj zamudni kot pravočasen, pravilen začetek.
Ali je popoldanski s.p. isto kot normirani s.p.?
Ne. To sta dve različni vprašanji. Popoldanski s.p. opisuje predvsem vaš status glede opravljanja dejavnosti ob drugi podlagi zavarovanja. Normirani s.p. pa se nanaša na način ugotavljanja davčne osnove.
Lahko ste popoldanski s.p. in hkrati normiranec. Lahko pa poslujete tudi po drugačnem režimu, če izpolnjujete pogoje. Zato je dobro ločiti socialni in organizacijski vidik od davčnega režima.
Kdaj bi moral razmisliti o d.o.o. namesto popoldanskega s.p.?
O d.o.o. je smiselno razmišljati, če pričakujete večje poslovno tveganje, pomembnejše pogodbene obveznosti, rast ekipe ali drugačno razmerje med zasebnim in poslovnim tveganjem. Popoldanski s.p. je za marsikoga dobra vstopna rešitev, ni pa nujno najboljša dolgoročna.
Odločitev je odvisna od dejavnosti, obsega poslovanja, načina financiranja in vaših ciljev. Splošno pravilo za vse primere ne obstaja.
Ali potrebujem računovodjo, če imam samo nekaj računov na mesec?
Ne vedno, vendar je vprašanje širše od samega števila računov. Če razumete svoj davčni režim, evidence, arhiviranje listin in morebitne obveznosti do FURS, je lahko poslovanje pregledno. Če pa niste prepričani, je lahko kratek strokovni posvet koristen.
Namen ni zapletati preprostih stvari. Nasprotno: cilj je preprečiti napačne začetne odločitve, ki jih je pozneje dražje popravljati.
Ali lahko odpre popoldanski s.p. študent ali upokojenec?
Odvisno od vašega zavarovalnega statusa in od tega, iz katere podlage ste vključeni v obvezna socialna zavarovanja. Oznaki “študent” ali “upokojenec” sami po sebi ne povesta dovolj. Možne so različne kombinacije zavarovanj in različnih oblik dela.
Zato pred registracijo preverite svoj konkretni položaj pri pristojnih institucijah. Po potrebi pa si pridobite strokovno presojo, da ne boste izhajali iz napačne predpostavke o prispevkih ali pogojih.
Ali lahko odprem popoldanski s.p., če sem zaposlen za krajši delovni čas (npr. 20 ali 30 ur/teden)?
Pri krajšem delovnem času se pogosto spremeni tudi logika, kako se obravnava vključitev v obvezna zavarovanja. Posledično se lahko spremenijo tudi prispevki s.p. Včasih je razlika pomembna prav v tem, da niste zavarovani “polno” iz zaposlitve.
Zato popoldanski okvir ne deluje vedno enako kot pri zaposlitvi za polni delovni čas. Ker je pravilna obravnava odvisna od konkretnega statusa, je priporočljivo, da pred registracijo preverite pogoje pri pristojnih institucijah.
Ali mora biti pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, da lahko odprem popoldanski s.p.?
Ključno praviloma ni, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Pomembneje je, ali ste vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova zaposlitve in v kakšnem obsegu.
Če se vam delovno razmerje izteče ali se status spremeni, se lahko spremenijo tudi obveznosti kot s.p. Zato ob spremembah pravočasno preverite, kaj to pomeni za prispevke in ureditev statusa.
Kaj potrebujem za registracijo popoldanskega s.p. (SPOT) in ali potrebujem soglasje lastnika za poslovni naslov?
Pripravljeno ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov, izbor dejavnosti po SKD, osebni dokument ter osnovne identifikacijske podatke, vključno z davčno številko. Pri poslovnem naslovu se pogosto zahteva soglasje lastnika, če nepremičnina ni vaša ali niste solastnik.
Ker je to v praksi pogosta točka zapletov, soglasje uredite še pred registracijo. Tako se izognete zamikom.
Ključni poudarki
- Popoldanski s.p. ni posebna pravna oblika, ampak praktičen izraz za s.p. ob drugi podlagi zavarovanja.
- Glavne razlike se pogosto pokažejo pri prispevkih, ne pa pri osnovni obveznosti vodenja urejenega poslovanja.
- Tudi ob manjšem obsegu dela ostajajo računi, evidence in davčna vprašanja pomembni.
- Izraz “popoldanski” ne pomeni neformalnega ali brezskrbnega poslovanja.
- Če niste prepričani glede režima, prispevkov ali evidenc, je smiseln strokovni posvet.
Zaključek
Če iščete kratek odgovor, je bistvo preprosto. Popoldanski s.p. je običajno s.p. za osebo, ki dejavnost opravlja ob drugi podlagi zavarovanja. Najpogosteje to pomeni ob redni zaposlitvi.
V praksi pa so pomembne posledice. Te segajo od prispevkov do davčnega režima. Poleg tega vključujejo izdajanje računov, arhiviranje listin in vodenje evidenc.
Zato je dobro, da izraz razumete pravilno že na začetku. Tako lažje ocenite, ali gre za primeren prvi korak ali za prehodno rešitev. Če želite strokovno preveriti svojo konkretno situacijo, lahko za usmeritev stopite v stik z Arturjem Pečečnikom prek eracunovodja.net ali raziščete druge vsebine na blogu.